justbrother / Pixabay Če bi vas vprašali, katera narečja govorijo Sean Bean, Maggie Smith, Kate Winslet, Tom Hardy ali Daleks, in vaš odgovor je "britanski", morate opraviti nekaj domačih nalog. A ne počutite se slabo: raziskava British Airways je pokazala, da le malo Američanov prepozna različne angleške poudarke, Britanci pa so prav tako krivi, ko gre za ameriško angleščino. (Avstralcev se nismo niti dotaknili, vendar bomo Qantasu dovolili, da izvede to raziskavo.)
Od 1000 Američanov in 1000 Britancev so najvišje ugotovitve zaključile, da se Američanom z 23 odstotki glasov zdi glas iz Glasgowa ali Glasgowa najbolj seksi med britanskimi otoki, hkrati pa tudi najtežji za razumevanje. Na drugem mestu s 16 odstotki glasov je bil Cockney. Najbolj razumljiv zvok je bil Geordie ali Newcastle, Essex pa najmanj prepoznaven. Kar zadeva britanske zvezdnike, ni bilo nobenega dvoma, da bo med Američani najbolj priljubljen britanski naglas Sean Connery, ki je prinesel 36 odstotkov glasov, sledita pa Hugh Grant in Keira Knightly s 17 in 12 odstotki.
Po drugi strani pa se je med ameriškimi poudarki med Britanci najvišje uvrstila Morgan Freeman z več kot 23 odstotki glasov, sledi ji Dolly Parton z 10 odstotki in Reese Witherspoon s 6 odstotki.
Na vprašanje, kako uganiti razliko med poudarki, je 29 odstotkov Britancev menilo, da je naglas v Gruziji teksaški. Najbolj pravilno je bil opredeljen newyorški naglas, in sicer 26 odstotkov. Američani so glasovski naglas zamenjali za Scousea, vsak četrti pa je mankunski naglas označil kot Cockneyjev ali Londonski naglas.
Študija je od Američanov in Britancev zahtevala tudi določitev določenih lokacij. Le dva od petih Američanov je London lahko našel na zemljevidu, le vsak peti Britanec pa New York. Tudi Američani so mislili, da je Bristol na Severnem Irskem, vendar bi lahko uspešno opozorili na Liverpool. Pri prepoznavanju določenih zveznih držav so bili Britanci uspešnejši: 60 odstotkov je pravilno lociralo Kalifornijo in Florido, 73 odstotkov pa Teksas.
Kljub temu, da govorijo isti jezik, je očitno, da imajo Američani in Britanci težave s prepoznavanjem izvora svojih narečij (British Airways priporoča, da lahko Američani letijo čez lužo, da si omislijo angleščino - tiste drzne Britance). Niso pa samo ljudje - narečja so izziv tudi za programsko opremo za prepoznavanje glasu, še posebej pri dešifriranju tonov. Ko so leta 2011 predstavili Appleov Siri, so poročali, da nekaterih škotskih uporabnikov ne more razumeti.
Po poročilu CBC so posnetki oddaje in prepisi tisto, kar se uporablja za usposabljanje sistemov za prepoznavanje glasu, zato "imajo lahko pristranskost do določenih naglasov".
"Ni tako, da bi bil en naglas težji od drugega," za CBC pove Marsal Gavaldà, strokovnjak za prepoznavanje glasu pri Yik Yak. "" Natančnost se med zvočniki zelo razlikuje. Obstajajo nekateri segmenti - otroci, upokojenci ali ljudje z naglasom -, katerih stopnja prepoznavnosti je zelo nizka ali veliko nižja od preostalega prebivalstva. "
Toda podjetja, ki uporabljajo prepoznavanje glasu, si prizadevajo izboljšati tehnologijo ali vsaj najti rešitev okoli nje. Na primer, za sistem Sync, ki temelji na Nuance, so raziskovalci Forda potovali po ZDA, Evropi in Aziji, da bi zbrali čim več poudarkov, da bi razvili računalniške akustične modele ne samo za angleščino, temveč tudi za nemščino, mandarinščino, francoščino in španščina. Za popotnike bi lahko orodja, kot je Google Translate, pomagala ljudem, da se približajo - pod pogojem, da programska oprema razume zvočnika. Gavaldà pravi CBC-ju, da je bistvenega pomena, da so tovrstni sistemi splošno sprejeti.
"Če obstajajo nekateri deli prebivalstva, ki niso dobro razumljeni, bodo imeli manj dostopa," pravi Gavaldà. "Manj verjetno je, da bodo uporabljali in imeli koristi od teh sistemov."
