Nov predlog zakona v ameriškem senatu bi lahko povzročil, da internet ne bo več obstajal, saj bi velika tehnološka podjetja, kot sta Facebook ali YouTube, odgovarjala za vse, kar je objavljeno na njihovih platformah.
V sredo je senator Josh Hawley (R-MO) predstavil sporno zakonodajo, ki bi spremenila oddelek 230 Zakona o dostojnosti komunikacij (CDA). Znan kot Zakon o končni podpori za internetno cenzuro, je povzročil dvostransko reakcijo, kako bi vplival na tehnološka podjetja, ustvarjalce vsebin in vsakodnevne uporabnike.
Tehnična podjetja, kot sta Twitter ali YouTube, trenutno v skladu z oddelkom 230 ščitijo pred odgovornostjo za to, kar uporabniki objavijo na spletnem mestu. Zato običajno ne morete tožiti Facebooka zaradi sovražne izjave, ki jo nekdo drug objavi na vaši časovnici.
Poročilo se osredotoča na omejevanje politične pristranskosti, piše v sporočilu za javnost Hawleyjeve pisarne. Podjetja bi lahko zaprosila za imuniteto pred predložitvijo zunanjih revizij, s katerimi bi dokazala, da so bili njihovi algoritmi in politike odstranjevanja vsebin politično nevtralni, kar bi nato morala pregledati in odobriti zvezna komisija za trgovino (FTC). V praksi bi morala podjetja moderirati svojo vsebino tako ali drugače - bodisi bi bila odgovorna za uporabniško vsebino in bi lahko bila tožena ali pa bi morala zagotoviti, da se zdi, da je njihova vsebina politično nevtralna, odločitev vladne agencije.
Predlog zakona bi vplival le na največja podjetja, vključno s Twitterjem, Facebookom in Googlom - tistimi z več kot 30 milijoni ameriških uporabnikov, 300 milijoni globalnih uporabnikov ali 500 milijoni dolarjev prihodka.
"Ta zakon prisili platforme, da se nemogoče odločijo: bodisi gostijo obsojanje, a je prvi amandma zaščiten govor ali pa izgubijo pravno zaščito, ki jim omogoča moderiranje nezakonite vsebine, kot sta trgovina z ljudmi in nasilni ekstremizem," je dejal Michael Beckerman, predsednik in izvršni direktor lobistična skupina Internet Association. "To ne bi smelo biti kompromis."
Tehnična podjetja ne želijo, da bi jih tožili, zato bi jih, če bi bila odgovorna za vsak tweet ali objavo, verjetno pregledala zaradi klevetniškega materiala, preden bi bila objavljena. Tvitanje v živo, na primer, bi postalo skoraj nemogoče, saj bi morali moderatorji Twitterja vsak tweet preučiti, preden je objavljen. Enako velja za vsako objavo na Facebooku ali videoposnetek v YouTubu - ljudje ali algoritmi bi jih morali pregledati, preden postanejo javni. Celoten postopek bi bil predmet tudi vladnega pregleda.
Billy Easley, politični analitik konzervativnega možganskega trusta Američani za blaginjo, je dejal, da bo vlada nadzorovala svobodno izražanje na spletu.
"Izničenje ključnih zaščitnih ukrepov, ki obstajajo v skladu z oddelkom 230, ustvarja scenarij, ko ima vlada možnost nadzorovati vaš govor in določiti, kaj lahko ali ne smete povedati na spletu," je dejal Easley v izjavi.
Hawley ni pojasnil, kako bi tovrstno poglobljeno policijsko delovanje delovalo, zlasti pri platformah, kot sta Facebook in Twitter, ki dnevno objavljajo milijarde uporabnikov, včasih večkrat na dan. Nekateri od teh uporabnikov se celo dohodka zanašajo na družabna omrežja, na primer vplivneži Instagrama ali YouTuberji.
YouTuberka Lindsay Ellis ima več kot 690.000 naročnikov na njen kanal in objavlja enkrat na mesec. Ellisov kanal se osredotoča na video eseje z dolgo obliko, ki nastanejo po pomembnih raziskavah, preverjanju dejstev ter uporabi in dokumentiranju virov. Za ustvarjalca, kot je ona, ki že igra pravila, pravi, da teoretično kot ustvarjalec vsebine na to ne bi vplivala.
Toda Ellis je na praktični ravni dejal, da bi YouTube verjetno popolnoma spremenil svojo platformo in poslovni model, ne pa da bi se trudil pregledati vsak videoposnetek, ki je objavljen na spletnem mestu.
"Če bi sprejel takšen zakon, bi bil YouTube v bistvu prisiljen spremeniti se v platformo, kot je Netflix," je povedala za Digital Trends. "Ne bi imeli veliko izbire, kot da bi prenehali biti platforma, ki so si jo zastavili."
Ellis je dejal, da bi bil račun "konec družbenih medijev", saj bi morala podjetja plačati račun za stroške moderiranja vseh vsebin. Platforme družbenih medijev že moderirajo sovražni govor, grafično nasilje in teorije zarote, toda po Ellisovih besedah bi bila to "največja množična cenzura v sodobni zgodovini".
Na splošno zakonodaja ne prispeva veliko k odpravi številnih največjih težav s socialnimi mediji. Po mnenju Stuarta Shapiroja, profesorja in izrednega dekana na šoli za javno politiko Bloustein na univerzi Rutgers, držanje velikih podjetij, odgovornih za posamezna delovna mesta, ali njihovo spoštovanje nepristranskega standarda, le malo rešuje vprašanja glede zasebnosti ali ciljnega trženja z uporabo vaših podatkov.
"[Račun] bi le malo prispeval k odpravi nekaterih, ki jih nekateri trenutno vidijo kot največje težave v družabnih medijih, to so zaščita zasebnosti in ciljni oglasi," je dejal za Digital Trends. "Problem, s katerim se skušajo spoprijeti, ni najpomembnejši ... še posebej pri partizanskem udaru in s tem sproža vrsto drugih vprašanj."
Shapiro je dejal, da skrajna zmernost ne bo rešila vprašanj, s katerimi se soočajo družbeni mediji in internet na splošno; namesto tega bi Američani znižali sposobnost izražanja na družbenih omrežjih.
"Socialne medije uporabljajo posamezniki, v tem smislu nas odraža tisto, kar je na družbenih omrežjih, in to je dobro in slabo," je dejal. "Obstaja nekaj čudovitih stvari in nekaj groznih stvari."
Ni povsem jasno, ali ima Hawleyev zakon možnost, da ga sprejme ali ne, saj velik del senata še ni pretehtal. Glede na to je ureditev velikih tehnoloških podjetij eno redkih vprašanj, o katerem se lahko strinjajo tako demokrati kot republikanci. Nekaj je gotovo: ta podjetja ga ne bodo pustila mimo, če mu lahko pomagajo.
"[Združenje računalniške in komunikacijske industrije] se je desetletja skupaj z ameriškimi diplomati borilo proti režimom internetne cenzure po vsem svetu," je v izjavi dejal predsednik skupine za tehnološko lobiranje Ed Black. "Bilo bi razočaranje, ko bi država, ki je bila vodja omejevalnih režimov, ustvarila svoj režim, ki ga ureja vlada, da bi nadzirala politično korektnost internetnih vsebin."
